Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf

Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf (SE1059X003683) numizmatika kovanci
Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf (SE1059X003683) numizmatika kovanci
Novo v ponudbi
Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf (SE1059X003683) numizmatika kovanci
Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf (SE1059X003683) numizmatika kovanci

OPIS ARTIKLA

Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf

Kovanec za 5 öre iz leta 1954 je bil izdan na Švedskem v času vladavine kralja Gustafa VI Adolfa, ki je državo vodil v obdobju po drugi svetovni vojni. To je bil čas stabilnosti in gospodarskega razvoja, v katerem so drobni kovanci igrali pomembno vlogo v vsakdanjem denarnem obtoku.

Na averzu kovanca je upodobljena kraljeva krona nad napisom GUSTAF VI ADOLF SVERIGES KONUNG, kar pomeni »Gustaf VI Adolf, kralj Švedske«. Motiv poudarja monarhično tradicijo in kontinuiteto švedske države.

Reverz prikazuje nominalno vrednost »5« nad napisom ÖRE, ob straneh pa je razdeljena letnica 1954. Nad številko je ponovno upodobljena krona, kar daje kovancu simetrično in prepoznavno oblikovno zasnovo.

Kovanec je izdelan iz bakrene zlitine (bron), kar mu daje značilno rjavkasto barvo. Zaradi obtoka so takšni primerki pogosto ohranjeni z naravno patino in vidnimi sledmi uporabe.

Danes kovanec predstavlja zanimiv numizmatični predmet, ki odraža obdobje sodobne švedske monarhije ter razvoj evropskih denarnih sistemov v sredini 20. stoletja.

Nekaj dogodkov, ki so zaznamovali leto

1954

Preizkus vodikove bombe Castle Bravo (1. marec 1954)

Združene države Amerike so na atolu Bikini v Tihem oceanu izvedle največji preizkus vodikove bombe, imenovan Castle Bravo. Eksplozija je bila veliko močnejša od pričakovane in je povzročila radioaktivno kontaminacijo okolice, kar je sprožilo svetovne proteste proti jedrskim poskusom.

Bitka pri Dien Bien Phu – konec francoske kolonialne vladavine v Vietnamu (13. marec – 7. maj 1954)

Francoske sile so doživele odločilen poraz proti Viet Minh v bitki pri Dien Bien Phu. Ta dogodek je pomenil konec francoske kolonialne vladavine v Indokini in vodil v Ženevsko konferenco, ki je razdelila Vietnam na severni in južni del.

Vrhovno sodišče ZDA razveljavi rasno segregacijo v šolah (17. maj 1954)

V zgodovinski sodbi Brown proti Odboru za izobraževanje je Vrhovno sodišče Združenih držav razsodilo, da je rasna segregacija v javnih šolah neustavna. Ta odločitev je bila ključna za začetek gibanja za državljanske pravice v ZDA.

Prvo jedrsko podmornico USS Nautilus splovijo (21. januar 1954)

V ZDA so splovili prvo jedrsko podmornico USS Nautilus, ki je pomenila revolucijo v vojaški tehnologiji. Zaradi jedrskega pogona je imela podmornica skoraj neomejen doseg in sposobnost daljšega potapljanja kot katerakoli druga podmornica do takrat.

Prvi uspešen preskus tranzistorskega radia (oktober 1954)

Ameriško podjetje Texas Instruments je predstavilo prvi komercialni tranzistorski radio, ki je omogočal prenosno poslušanje radijskih postaj. Ta izum je pomenil velik tehnološki napredek in začetek miniaturizacije elektronike.

Marilyn Monroe nastopi v legendarnem prizoru iz filma "Sedem let skomin" (november 1954)

Slavna hollywoodska igralka Marilyn Monroe je snemala kultni prizor, v katerem veter dvigne njeno belo obleko nad rešetkami podzemne železnice v filmu Sedem let skomin. Ta prizor je postal ena najbolj prepoznavnih podob v zgodovini filma in pop kulture.

VLADAJOČI MONARH V ČASU IZIDA KOVANCA.

Gustaf VI. Adolf

Kralj Švedske (1950–1973)
Gustaf VI. Adolf kot švedski prestolonaslednik, kasnejši kralj Švedske.
Rojstvo
11. november 1882
Stockholm, Švedska
Vladanje
1950–1973
Kraljevina Švedska
Smrt
15. september 1973
Helsingborg, Švedska

Gustaf VI. Adolf (1882–1973) je bil kralj Švedske od leta 1950 do svoje smrti leta 1973. Njegova vladavina je potekala v obdobju velikih družbenih in političnih sprememb, ko se je Švedska utrdila kot sodobna socialna demokracija, monarhija pa se je postopoma preoblikovala v skoraj povsem ceremonialno institucijo.

Zgodnje življenje

Gustaf VI. Adolf se je rodil 11. novembra 1882 kot najstarejši sin kralja Gustafa V. in princese Viktorije Badenske. Odraščal je v obdobju, ko se je švedska družba hitro modernizirala. Že v mladosti je prejel temeljito izobrazbo in se pripravljal na svojo prihodnjo vlogo v državi.

Študiral je na Univerzi v Uppsali, kjer ga je posebej zanimala arheologija, umetnostna zgodovina in klasične študije. Ta zanimanja so ga spremljala vse življenje in ga naredila za enega najbolj intelektualno usmerjenih evropskih monarhov svojega časa.

Prestolonaslednik

Kot švedski prestolonaslednik je služil v vojski in dosegel čin generala. Čeprav ni imel pomembne vojaške vloge v spopadih, je bil znan kot preudaren in moder član kraljeve družine. Aktivno je podpiral znanstvene raziskave, muzeje in kulturne ustanove.

Zaradi svoje osebnosti in širokega znanja je bil spoštovan tako doma kot tudi v mednarodnih akademskih krogih.

Vladanje (1950–1973)

Po smrti svojega očeta Gustafa V. je 29. oktobra 1950 postal kralj Švedske. Njegovo vladanje je sovpadalo z obdobjem gospodarske rasti in širjenja socialne države, ki je postala eden najbolj znanih modelov socialne demokracije na svetu.

Kot kralj je imel predvsem ustavno vlogo. Njegova naloga je bila predvsem reprezentativna – predstavljati državo, simbolizirati nacionalno enotnost ter podpirati politično stabilnost.

Leta 1971 je bila sprejeta pomembna ustavna reforma, ki je dodatno omejila politično vlogo monarha in utrdila parlamentarni sistem. S tem je Švedska dokončno postala sodobna parlamentarna monarhija.

Interesi in osebnost

Gustaf VI. Adolf je bil znan po svojem izjemnem zanimanju za arheologijo. Aktivno je sodeloval pri arheoloških raziskavah v Italiji, Grčiji in Egiptu. Bil je tudi velik zbiratelj umetnin in starin.

Njegova intelektualna radovednost in odprtost do znanstvenih raziskav sta mu prinesli spoštovanje številnih akademikov in raziskovalcev. Bil je eden redkih evropskih monarhov, ki je osebno sodeloval pri znanstvenih projektih.

Smrt in nasledstvo

Gustaf VI. Adolf je umrl 15. septembra 1973 v starosti 90 let. Ker je njegov sin Gustaf Adolf umrl v letalski nesreči leta 1947, ga je na prestolu nasledil njegov vnuk Carl XVI. Gustaf.

Zapuščina

Gustaf VI. Adolf velja za prehodnega monarha, ki je švedsko monarhijo uspešno popeljal v moderno demokratično obdobje. Pod njegovo vladavino se je vloga kralja spremenila iz političnega voditelja v simbolično in reprezentativno funkcijo.

Njegova zapuščina vključuje tudi njegovo podporo kulturi, znanosti in arheologiji, zaradi česar ostaja ena najbolj spoštovanih osebnosti v švedski zgodovini 20. stoletja.

Varnostna opozorila za zbirateljske kovance (UREDBA: EU 2023/988 GPSR)

Numizmatični kovanci niso igrače

Numizmatični kovanci in sorodni izdelki niso namenjeni igri. Zaradi svoje velikosti in oblike lahko pri majhnih otrocih predstavljajo nevarnost zaužitja ali zadušitve, zato jih je treba vedno hraniti izven njihovega dosega.

Izdelek je namenjen izključno zbirateljem, vlagateljem in odraslim uporabnikom. Otroci naj imajo dostop do kovancev le pod neposrednim nadzorom odrasle osebe.

Ravnanje in shranjevanje kovancev

Pri ravnanju z zbirateljskimi kovanci priporočamo posebno previdnost, saj lahko stik z vlago, nečistočami ali trdimi površinami povzroči praske, oksidacijo, razbarvanje ali druge trajne spremembe na površini kovanca.

Za dolgoročno ohranitev kakovosti priporočamo shranjevanje v zaščitni embalaži, na suhem in stabilnem mestu, brez neposredne sončne svetlobe ter brez večjih temperaturnih ali vlažnostnih nihanj.

Švedska (Kraljevina): kovanec 5 öre 1954 – Gustaf VI Adolf
  • ZALOGA (odprema): Na voljo (0-3 dni)
  • : 1905- | Sweeden - Kingdom
  • Šifra artikla: SE1059X003683
  • Masa za obračun dostave: 0.005kg
1,50€
Neto cena: 1,50€

Razpoložljive možnosti