Grčija – Vojaška hunta (1967–1974): Diktatura in politične spremembe
Med letoma 1967 in 1974 je Grčijo vodila vojaška hunta, znana tudi kot polkovniška diktatura. Vojaški režim se je začel 21. aprila 1967, ko je skupina nižjih častnikov grške vojske pod vodstvom Georgiosa Papadopoulosa izvedla državni udar in prevzela oblast. S tem so preprečili volitve, na katerih bi po vsej verjetnosti zmagala levosredinska Unija centra pod vodstvom Georgiosa Papandreouja.
Vzpostavitev diktature in represija
Po prevzemu oblasti je vojaška hunta razpustila parlament, ukinila ustavo, uvedla cenzuro in aretirala politične nasprotnike. Stotine politikov, novinarjev in aktivistov je bilo zaprtih ali izgnanih, številni pa so bili mučeni.
Vojaška vlada je utrjevala svojo oblast s propagando, zatiranjem levičarskih in komunističnih skupin ter omejevanjem osebnih svoboščin. Leta 1972 je bila ukinjena monarhija, kralj Konstantin II., ki je poskusil izvesti protidržavni udar, pa je bil prisiljen v izgnanstvo.
Gospodarska politika in mednarodni pritisk
Kljub represiji je hunta spodbujala gospodarsko rast, predvsem prek turizma in tujih investicij. Vendar je režim postopoma izgubil podporo ZDA in Evropskih držav, saj je bila Grčija izolirana v mednarodni skupnosti.
Študentski upor in padec hunte
Leta 1973 so študentski protesti na tehnični univerzi v Atenah (Politehniška vstaja) pokazali naraščajoče nezadovoljstvo med prebivalstvom. V odgovor je hunta upor zatrla s silo, kar je povzročilo še večjo jezo javnosti.
Leta 1974 je zaradi slabega upravljanja in neuspešne vojaške intervencije na Cipru hunta izgubila oblast. S tem se je končala sedemletna diktatura, oblast pa je prevzel Konstantinos Karamanlis, ki je vodil prehod v demokracijo in Tretjo helensko republiko.
Denarni sistem med vojaško hunto
V obdobju 1967–1974 je bila uradna valuta grška drahma (GRD). V uporabi so bili bankovci in kovanci v vrednostih od 50 drahem naprej, ki jih je izdajala Grška narodna banka. Drahma je ostala valuta vse do uvedbe evra (EUR) leta 2002.