Socialistična federativna republika Jugoslavija (7. 4. 1963 – 1992)
Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je bila država, ki je obstajala med 7. aprilom 1963 in začetkom 90-ih let prejšnjega stoletja, ko je zaradi vojn in etničnih napetosti razpadla. Ustanovljena je bila z novo ustavo, ki je Jugoslavijo spremenila v bolj decentralizirano socialistično zvezno republiko, kjer so bile republike bolj samostojne, vendar je centralna vlada v Beogradu še vedno imela pomembno vlogo.
V obdobju SFRJ je bila država sestavljena iz šestih socialističnih republik: Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije, ter dveh avtonomnih pokrajin, Vojvodine in Kosova. Jugoslavija je bila edinstvena v tem, da je spodbujala politiko bratstva in enotnosti med različnimi narodi, ki so živeli na njenem ozemlju. To je omogočilo določeno stopnjo politične stabilnosti, vendar so se mednarodni in notranji konflikti sčasoma okrepili.
Eden ključnih elementov Jugoslavije je bila politika samoupravljanja, ki je bila uvedena v 70-ih letih 20. stoletja. Ta sistem je omogočal delavcem v tovarnah in drugih podjetjih, da so sodelovali pri odločanju o poslovnih vprašanjih, kar je predstavljalo edinstven pristop v socialističnem svetu. Kljub temu je sistem samoupravljanja naletel na težave zaradi gospodarskih neuspehov, inflacije in neenakomernega razvoja med republikami.
V času SFRJ je bil dinar glavno plačilno sredstvo. Jugoslovanski dinar je bil predlagan kot stabilna valuta za vse republike in pokrajine, vendar je zaradi gospodarskih težav, kot so inflacija, zunanje zadolževanje in padanje industrijske proizvodnje, pogosto izgubil na vrednosti. Kljub številnim monetarnim reformam v 70-ih in 80-ih letih, ko so bile izdane nove bankovce in kovanci, je inflacija ostala problem. Leta 1992 je vrednost jugoslovanskega dinarja dosegla kritične ravni, kar je prispevalo k destabilizaciji gospodarstva in povečanju socialnih napetosti.
Jugoslavija je v času SFRJ igrala pomembno vlogo na mednarodni ravni, zlasti v gibanju nenavezovanja, kjer je bila ena izmed ustanovnih članic. Tito, kot ključni voditelj, je iskal tretjo pot, ki ni bila navezana bodisi na Sovjetsko zvezo bodisi na Zahod. Njegovo vodstvo je bilo ključno za ohranitev enotnosti države skozi več desetletij.
Vendar pa je ob smrti Tita leta 1980 Jugoslavija začela doživljati politične in ekonomske težave, ki so na koncu vodile v razpad države v začetku 90-ih let. Etnični konflikti, nacionalizem in gospodarska kriza so povzročili vojne in destabilizacijo, kar je na koncu pripeljalo do razpada SFRJ.
