Zgodnje življenje

Ferdinand se je rodil 19. aprila 1793 v Gradcu kot sin cesarja Franca II. (pozneje Franca I. Avstrijskega) in Marije Terezije Neapeljsko-Sicilske. Od rojstva je imel več zdravstvenih težav, med drugim epilepsijo in govorne motnje, zaradi česar je bila njegova politična vloga omejena.

Vzpon na prestol

Po smrti očeta je 2. marca 1835 postal cesar Avstrije. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja je dejansko politično oblast izvajal krog vplivnih svetovalcev, med katerimi je imel najpomembnejšo vlogo državni kancler Klemens Wenzel von Metternich.

Vladanje in revolucije leta 1848

Ferdinandovo vladanje je potekalo v času naraščajočih političnih napetosti v Evropi. Leta 1848 so izbruhnile revolucije, znane kot »pomlad narodov«. Protesti na Dunaju so prisilili Ferdinanda, da je razrešil Metternicha in obljubil ustavne reforme.

Ker ni bil sposoben učinkovito obvladovati politične krize, je pod pritiskom družine in vojske 2. decembra 1848 abdiciral v korist svojega nečaka Franca Jožefa I.

Osebno življenje

Ferdinand se je leta 1831 poročil z Marijo Ano Savinjsko, vendar par ni imel otrok. Bil je znan po svoji dobrosrčnosti, pobožnosti in preprostosti ter je med ljudstvom veljal za pravičnega in miroljubnega vladarja.

Pozna leta in smrt

Po abdikaciji se je umaknil iz javnega življenja in večino časa preživel v Pragi, kjer je bil med prebivalci zelo priljubljen. Umrl je 29. junija 1875 v starosti 82 let.

Zapuščina

Ferdinand I. je v zgodovini zapisan kot monarh, ki je vladal v obdobju velikih političnih sprememb, vendar brez resnične politične moči. Njegov odstop leta 1848 je zaznamoval konec ene dobe in začetek dolge vladavine Franca Jožefa I.