Nemčija – Weimarska republika (1918–1933): Prva nemška demokracija in politična nestabilnost
Weimarska republika je bila prva demokratična država v nemški zgodovini, ki je nastala po prvi svetovni vojni in trajala od 1918 do 1933. Kljub napredni ustavi in demokratičnim institucijam je bila zaznamovana z gospodarsko krizo, politično nestabilnostjo in vzponom skrajnih gibanj, kar je vodilo do vzpona nacizma.
Ustanovitev republike in konec monarhije (1918–1919)
Leta 1918 je Nemčija izgubila prvo svetovno vojno, kar je privedlo do uporov in revolucij. 9. novembra 1918 je cesar Viljem II. abdiciral, Nemčija pa je bila razglašena za republiko. Nova vlada pod vodstvom Socialdemokratske stranke (SPD) je podpisala premirje in začela pogajanja o mirovni pogodbi.
Leta 1919 je bila sprejeta Weimarska ustava, ki je uvedla parlamentarno demokracijo. Predsednik republike je imel široka pooblastila, vključno z možnostjo izrednih dekretov (člen 48), kar je kasneje omogočilo vzpon avtoritarne oblasti.
Versajska pogodba in gospodarska kriza (1919–1923)
Versajska mirovna pogodba (1919) je Nemčiji naložila visoke vojne reparacije, zmanjšanje vojske in izgubo ozemelj. To je povzročilo gospodarski zlom, ki je dosegel vrhunec z hiperinflacijo leta 1923. Nemška marka (Papiermark) je močno izgubila vrednost – cene so rasle iz dneva v dan, delavci pa so plačo prejemali večkrat na dan.
Leta 1924 je bila uvedena rentna marka (Rentenmark), ki je stabilizirala valuto, kasneje pa je bila uvedena reichsmark (RM) kot nova državna valuta.
Obdobje stabilnosti in kulturni razcvet (1924–1929)
Med letoma 1924 in 1929 je Nemčija doživela obdobje relativne politične stabilnosti in gospodarske rasti, podprte z ameriškimi posojili (Dawesov načrt). Berlin je postal kulturno središče Evrope, z razcvetom umetnosti, filma in znanosti.
Velika depresija in konec republike (1929–1933)
Leta 1929 je borzni zlom v ZDA sprožil svetovno gospodarsko krizo, ki je močno prizadela Nemčijo. Brezposelnost je močno narasla, ljudje so izgubili zaupanje v demokracijo, kar je omogočilo vzpon nacistov. Leta 1933 je bil Adolf Hitler imenovan za kanclerja, kar je pomenilo konec Weimarske republike in začetek Tretjega rajha.
Denarni sistem v Weimarski republiki (1918–1933)
Uradna valuta je bila sprva Papiermark, ki je v obdobju hiperinflacije 1921–1923 izgubila vrednost. Leta 1924 je bila uvedena Rentenmark, ki jo je kasneje zamenjala Reichsmark (RM). Kljub stabilizaciji je bila nemška ekonomija krhka in močno odvisna od tujih kreditov.
