Nemška demokratična republika (1949–1990): Socialistična država pod sovjetskim vplivom
Po drugi svetovni vojni leta 1945 je bila Nemčija razdeljena na štiri okupacijske cone, ki so jih nadzorovale ZDA, Združeno kraljestvo, Francija in Sovjetska zveza. Zaradi naraščajočih napetosti med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo je bilo leta 1949 ustanovljenih dve nemški državi. Na območju, ki ga je nadzorovala Sovjetska zveza, je bila 7. oktobra 1949 ustanovljena Nemška demokratična republika (NDR, Deutsche Demokratische Republik – DDR), znana kot Vzhodna Nemčija.
Politični sistem in vladavina Socialistične enotne stranke (SED)
NDR je bila socialistična država, kjer je imela absolutno oblast Socialistična enotna stranka Nemčije (SED), ki jo je podpirala Moskva. Prvi voditelj države je bil Wilhelm Pieck, dejansko moč pa je imel generalni sekretar SED, sprva Walter Ulbricht, kasneje pa Erich Honecker.
V državi je bila enopartijska diktatura, opozicija je bila prepovedana, prav tako svobodni mediji. Stasi, tajna policija, je nadzorovala prebivalstvo in zatirala politične nasprotnike.
Gospodarski sistem in življenje v NDR
NDR je imela plansko gospodarstvo, podobno kot Sovjetska zveza. Industrija in kmetijstvo sta bila nacionalizirana, gospodarstvo pa je temeljilo na težki industriji, kemijski proizvodnji in inženirstvu.
Čeprav je država imela dobro razvite socialne storitve, vključno z brezplačnim zdravstvom in šolstvom, je življenjski standard zaostajal za Zahodno Nemčijo (BRD), kar je povzročalo nezadovoljstvo in množične bežanja na Zahod.
Berlinski zid in nadzor meje
Leta 1961 so oblasti NDR zgradile Berlinski zid, da bi ustavile množične prebege v Zahodni Berlin. Zid je postal simbol hladne vojne in delitve Evrope. Meja med NDR in Zahodno Nemčijo je bila strogo varovana, številni prebežniki pa so bili ustreljeni.
Padec režima in združitev Nemčije (1990)
Jeseni 1989 so množične demonstracije in pritisk iz Sovjetske zveze privedli do padca Berlinskega zidu (9. novembra 1989). Leta 1990 se je NDR združila z Zahodno Nemčijo, kar je pomenilo konec socialistične države.
Denarni sistem v Vzhodni Nemčiji (1949–1990)
Uradna valuta je bila vzhodnonemška marka (Mark der DDR – M), ki jo je izdajala Nemška ljudska banka (Staatsbank der DDR). Valuta ni bila konvertibilna, kar je oteževalo trgovino z Zahodom, zaradi inflacije pa je bila njena vrednost nestabilna.
