Nemčija - Tretji Rajh: 5 Reichsmark 1934 A - Potsdam Garrison Church

➤ Odprtje zvezne kaznilnice Alcatraz (1. januar 1934)

1. januarja je bila na otoku Alcatraz v zalivu San Francisco uradno odprta zvezna kaznilnica. Namenjena je bila najnevarnejšim zločincem v ZDA in je postala simbol visokega varnostnega zapora, znana po svoji neprebojnosti.

➤ Splošna stavka na Portugalskem (18. januar 1934)

18. januarja je po vsej Portugalski potekala splošna stavka proti avtoritarnemu režimu Estado Novo. Najresnejši upor je potekal v Marinha Grande, kjer je bil nasilno zatrt s strani državnih sil.

➤ Zakon o zlatih rezervah v ZDA (30. januar 1934)

30. januarja je predsednik Franklin D. Roosevelt podpisal Zakon o zlatih rezervah, s katerim je vlada prevzela vso zasebno lastnino v zlatu. Posamezniki so morali svoje zaloge zlata oddati po fiksni ceni. Ukrep je bil del strategije za izhod iz Velike depresije.

➤ Planica 1934: Prva mednarodna tekma v smučarskih skokih (25. marec 1934)

25. marca je v Planici potekala prva mednarodna tekma v smučarskih skokih. Norvežan Sigmund Ruud je s skokom dolgim 92 metrov postavil svetovni rekord in Planico uvrstil med najpomembnejše skakalne centre.

➤ Ustanovitev podjetja Nissan Motor Company (30. maj 1934)

30. maja je bila na Japonskem ustanovljena Nissan Motor Company, ki je kasneje postala ena največjih avtomobilskih družb na svetu.

➤ Noč dolgih nožev v Nemčiji (30. junij – 2. julij 1934)

Med 30. junijem in 2. julijem je Adolf Hitler ukazal množično čistko znotraj vrst SA in proti političnim nasprotnikom. "Noč dolgih nožev" je utrdila njegov osebni nadzor nad nacistično stranko in državo.

➤ Umor avstrijskega kanclerja Dollfussa (25. julij 1934)

25. julija so avstrijski nacisti med neuspelim državnim udarom ubili kanclerja Engelberta Dollfussa. Dogodek je še dodatno poslabšal odnose med Avstrijo in nacistično Nemčijo.

➤ Hitler postane Führer (2. avgust 1934)

Po smrti predsednika Paula von Hindenburga je 2. avgusta Adolf Hitler združil funkciji predsednika in kanclerja ter si nadel naziv "Führer", s čimer je postal absolutni voditelj Nemčije.

➤ Referendum o Hitlerjevi oblasti (19. avgust 1934)

19. avgusta je bil v Nemčiji izveden referendum, kjer je več kot 90 % volivcev podprlo združitev funkcij predsednika in kanclerja. Rezultat je formalno utrdil Hitlerjevo diktaturo.

➤ Atentat na kralja Aleksandra I. Karađorđevića v Marseillu (9. oktober 1934)

9. oktobra je bil med uradnim obiskom v Franciji v atentatu ubit jugoslovanski kralj Aleksander I. Karađorđević. Napad so izvedli pripadniki ustaške organizacije v sodelovanju z makedonskimi nacionalisti. Njegova smrt je povzročila politične pretrese in poglobila napetosti v Jugoslaviji.

➤ Oktobrska revolucija v Španiji (5.–19. oktober 1934)

Med 5. in 19. oktobrom je v Španiji potekala obsežna vstaja proti konzervativni vladi. Najhujši spopadi so se zgodili v Asturiji, kjer je bilo ubitih več kot 1.500 ljudi, več tisoč pa jih je bilo aretiranih.

➤ Fašistična konferenca v Montreuxu (16.–17. december 1934)

16. in 17. decembra so se v švicarskem Montreuxu zbrali predstavniki evropskih fašističnih gibanj z namenom oblikovanja skupne politične platforme. Kljub prizadevanjem je konferenca razkrila ideološke razlike in se končala brez enotnega dogovora.