Kraljevina SHS – Kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov (1. 12. 1918 – 3. 10. 1929)
Kraljevina SHS, ali Kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov, je bila ustanovljena 1. decembra 1918 z združitvijo Države SHS in Kraljevine Srbije, kar je pomenilo začetek nove jugoslovanske državne tvorbe. Ta kraljevina je obsegala ozemlja, kjer so živeli Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in drugi južnoslovanski narodi. Združitev je bila ključni korak k nastanku Jugoslavije, vendar je bila politično in družbeno zapletena zaradi različnih narodnih interesov in težav pri integraciji različnih političnih sistemov.
Po združitvi so oblasti oblikovale novo monarhijo pod vodstvom dinastije Karađorđević, kjer je kralj Aleksander I. prevzel prestol. Politične napetosti so že na začetku vladavine povzročile številne konflikte. Slovenci in Hrvati so si želeli večjo avtonomijo, medtem ko so Srbi podpirali centraliziran sistem, ki je sčasoma prevladal. Ta centralistični pristop je sprožil veliko nezadovoljstvo, kar je privedlo do različnih političnih in vojaških napetosti.
Kraljevina SHS je bila v zgodnjem obdobju označena z gospodarsko stabilnostjo, vendar se je morala spopasti z ogromnimi težavami po prvi svetovni vojni, vključno z obnovo uničenega gospodarstva. Inflacija in nestabilnost v denarni politiki so vplivale na denarno enoto. Kraljevina je najprej uporabljala jugoslovanski dinar, ki je bil izdan v obliki bankovcev in kovancev. Kljub temu so bile vrednosti teh denarnih enot zaradi inflacije nestabilne, kar je vplivalo na splošno gospodarsko stanje in življenjski standard prebivalstva.
Politična situacija v tem obdobju je postajala vse bolj napeta. Leta 1921 je bila sprejeta nova ustava, ki je formalizirala delovanje kraljevine, vendar je vladavina centralistične države še naprej povzročala nasprotovanja v različnih delih Jugoslavije. Vlada v Beogradu je imela veliko moč, medtem ko so v drugih delih države, predvsem na Hrvaškem, naraščale želje po večji avtonomiji.
oktobra 1929 je kralj Aleksander I. izvedel popolno preobrazbo države, ko je uvedel personalistično monarhijo in razdelil Jugoslavijo na devet banovin, čime je formalno končal Kraljevino SHS. Ta reforma je bila del njegovih prizadevanj za konsolidacijo oblasti, vendar ni rešila vseh političnih napetosti, ki so se kmalu izbruhnile v obliko strukturnih in etničnih konfliktov, ki bodo zaznamovali zgodovino Jugoslavije v naslednjih desetletjih.
