Jugoslavija (Kraljevina): kovanec 1 Dinar 1931 – kralj Aleksander I., srebro 500/1000, 6,82 g

Jugoslavija (Kraljevina): kovanec 1 Dinar 1931 – kralj Aleksander I., srebro 500/1000, 6,82 g (RS1082X003619) numizmatika kovanci
Jugoslavija (Kraljevina): kovanec 1 Dinar 1931 – kralj Aleksander I., srebro 500/1000, 6,82 g (RS1082X003619) numizmatika kovanci
Ag
Jugoslavija (Kraljevina): kovanec 1 Dinar 1931 – kralj Aleksander I., srebro 500/1000, 6,82 g (RS1082X003619) numizmatika kovanci
Jugoslavija (Kraljevina): kovanec 1 Dinar 1931 – kralj Aleksander I., srebro 500/1000, 6,82 g (RS1082X003619) numizmatika kovanci

OPIS ARTIKLA

Srebrni kovanec 1 Dinar 1931 – Kraljevina Jugoslavija

Kovanec za 1 dinar iz leta 1931 izvira iz obdobja Kraljevine Jugoslavije in vladavine kralja Aleksandra I. Karađorđevića, ene najpomembnejših političnih osebnosti jugoslovanske zgodovine med obema svetovnima vojnama.

Na averzu kovanca je upodobljen portret kralja Aleksandra I., obdan z napisom Aleksandar I. Kralj Jugoslavije. Kralj Aleksander je po prvi svetovni vojni vodil novo državo južnih Slovanov ter imel pomembno vlogo pri oblikovanju politične podobe Balkana v medvojnem obdobju.

Reverz kovanca prikazuje mogočen državni grb Kraljevine Jugoslavije z dvoglavim orlom in kraljevo krono. Na prsih orla je ščit s simboli zgodovinskih dežel, ki so sestavljale jugoslovansko kraljevino, kar simbolizira združitev različnih narodov pod eno državo.

Kovanec je izdelan iz srebra (500/1000) in tehta približno 6,82 g. Zaradi zanimive zgodovinske povezave z obdobjem med obema svetovnima vojnama je ta kovanec danes priljubljen med zbiratelji kovancev iz nekdanje Jugoslavije in balkanske numizmatike.

Predstavlja majhen, a zelo zanimiv kos zgodovine – obdobje, ko je Kraljevina Jugoslavija poskušala utrditi svojo identiteto v hitro spreminjajoči se Evropi.

Nekaj dogodkov, ki so zaznamovali leto

1931

➤ Ustanovitev podjetja Bridgestone (1. januar 1931)

1. januarja 1931 je bilo na Japonskem ustanovljeno podjetje Bridgestone, ki je kasneje postalo eden največjih svetovnih proizvajalcev pnevmatik in gumene opreme.


➤ Umik ameriških čet iz Nikaragve (januar 1931)

V začetku leta 1931 so Združene države Amerike začele umikati svoje vojaške sile iz Nikaragve, kar je bil pomemben premik v politiki neintervencionizma v Latinski Ameriki.


➤ Slovenska premiera filma *V kraljestvu Zlatoroga* (1931)

V Sloveniji je izšel dokumentarni film *V kraljestvu Zlatoroga*, ki prikazuje lepote Triglavskega pogorja. Film velja za pionirsko delo slovenskega turističnega in dokumentarnega filma ter je močno vplival na razvoj planinske kulture.


➤ Razglasitev druge španske republike (14. april 1931)

Po abdikaciji kralja Alfonsa XIII. je bila 14. aprila v Španiji razglašena druga republika. Nova vlada je uvedla številne reforme in se soočila s politično polarizacijo, ki je vodila v državljansko vojno.


➤ Odprtje Empire State Buildinga (1. maj 1931)

1. maja je bil v New Yorku odprt Empire State Building. Z 381 metri višine je postal najvišja stavba na svetu in simbol ameriškega napredka.


➤ Prvi neprekinjeni transpacifiški let (5. oktober 1931)

Ameriška letalca Pangborn in Herndon sta uspešno izvedla prvi neprekinjeni let čez Pacifik – iz Japonske do ZDA – kar je pomenilo velik korak v zgodovini letalstva.


➤ Začetek japonske invazije na Mandžurijo (18. september 1931)

Pod pretvezo incidenta v Mukdnu je Japonska 18. septembra začela okupacijo Mandžurije. Ustanovitev Mandžukua je bila začetek japonske imperialne ekspanzije v Aziji.


➤ Velika Britanija opusti zlati standard (20. september 1931)

20. septembra je Velika Britanija opustila zlati standard, kar je povzročilo padec vrednosti funta in globalne posledice v svetovnih financah.


➤ Smrt Thomasa Edisona (18. oktober 1931)

Thomas Edison, eden najvplivnejših izumiteljev 19. in 20. stoletja, je umrl 18. oktobra. Njegove iznajdbe, kot so žarnica in fonograf, so zaznamovale tehnološko dobo.


➤ Poplave na Kitajskem (1931)

Kitajsko so leta 1931 prizadele ene najhujših poplav v zgodovini človeštva. Po ocenah je življenje izgubilo več milijonov ljudi, kar pomeni eno največjih naravnih katastrof v zgodovini.


➤ Ustanovitev Commonwealth of Nations (11. december 1931)

Westminstrski statut je 11. decembra formaliziral skoraj popolno neodvisnost britanskih dominionov ter vzpostavil Skupnost narodov (Commonwealth), ki obstaja še danes.


➤ Prva uporaba štirikolesnega pogona pri avtomobilu (1931)

Leta 1931 je podjetje Marmon predstavilo prvo osebno vozilo s štirikolesnim pogonom, kar je odprlo pot razvoju terenskih vozil in SUV-jev.


➤ Prva uporaba elektronskega mikroskopa (1931)

Fizika Ernst Ruska in Max Knoll sta leta 1931 izdelala prvi elektronski mikroskop, ki je omogočil opazovanje objektov na nanometerski ravni.


➤ Ustanovitev Nemške nacistične študentske zveze (1931)

Leta 1931 je v Nemčiji začela delovati NSDStB – nacistična študentska organizacija, ki je promovirala ideologijo NSDAP med mladimi na univerzah. Dogodek je pomenil širjenje nacistične propagande v akademskem okolju.

Varnostna opozorila za zbirateljske kovance (UREDBA: EU 2023/988 GPSR)

Numizmatični kovanci niso igrače

Numizmatični kovanci in sorodni izdelki niso namenjeni igri. Zaradi svoje velikosti in oblike lahko pri majhnih otrocih predstavljajo nevarnost zaužitja ali zadušitve, zato jih je treba vedno hraniti izven njihovega dosega.

Izdelek je namenjen izključno zbirateljem, vlagateljem in odraslim uporabnikom. Otroci naj imajo dostop do kovancev le pod neposrednim nadzorom odrasle osebe.

Ravnanje in shranjevanje kovancev

Pri ravnanju z zbirateljskimi kovanci priporočamo posebno previdnost, saj lahko stik z vlago, nečistočami ali trdimi površinami povzroči praske, oksidacijo, razbarvanje ali druge trajne spremembe na površini kovanca.

Za dolgoročno ohranitev kakovosti priporočamo shranjevanje v zaščitni embalaži, na suhem in stabilnem mestu, brez neposredne sončne svetlobe ter brez večjih temperaturnih ali vlažnostnih nihanj.

VLADAJOČI MONARH V ČASU IZIDA KOVANCA.

Aleksander I. Karađorđević

Kralj Jugoslavije (1921–1934)
Aleksander I. Karađorđević, kralj Jugoslavije (1921–1934), znan po uvedbi šestojanuarske diktature in atentatu v Marseillu.
Rojstvo
16. december 1888
Cetinje, Črna gora
Vladanje
1921–1934
Kraljevina Jugoslavija
Smrt
9. oktober 1934
Marseille, Francija

Aleksander I. Karađorđević je bil kralj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter pozneje Kraljevine Jugoslavije od leta 1921 do 1934. Njegova vladavina je zaznamovala prehod iz nestabilnega večnarodnega kraljestva v bolj centralizirano in avtoritarno monarhijo. Kljub prizadevanjem za enotnost države se je soočal s številnimi političnimi napetostmi, ki so se končale z njegovim atentatom leta 1934 v Marseillu.

Zgodnje življenje in vzpon na prestol

Aleksander se je rodil 16. decembra 1888 v Cetinju kot drugi sin kralja Petra I. Karađorđevića. Po abdikaciji njegovega starejšega brata Đorđa leta 1909 je postal prestolonaslednik Kraljevine Srbije. Med prvo svetovno vojno je sodeloval pri poveljevanju srbski vojski, ki se je po umiku leta 1915 reorganizirala na otoku Krf.

Po koncu vojne in združitvi južnoslovanskih narodov je 1. decembra 1918 postal princ-regent nove države – Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Vladavina in politične reforme

Po smrti svojega očeta Petra I. leta 1921 je Aleksander postal kralj. Njegovo vladavino so zaznamovali politični spori med različnimi narodnimi in političnimi skupinami v državi. Zaradi teh napetosti je 6. januarja 1929 uvedel kraljevo diktaturo.

Državo je preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo in uvedel centraliziran politični sistem, s katerim je želel zmanjšati nacionalne delitve in okrepiti enotnost države. Kljub temu so napetosti med Srbi, Hrvati in Slovenci ostale.

Zunanja politika

Aleksander I. je aktivno iskal zavezništva z evropskimi državami. Bil je eden od pobudnikov Balkanskega pakta ter je razvijal tesne odnose s Francijo, Romunijo in Grčijo. Nasprotoval je tudi naraščajočemu vplivu fašizma in nacizma v Evropi.

Atentat v Marseillu (1934)

9. oktobra 1934 je bil kralj Aleksander I. ubit med uradnim obiskom Francije v mestu Marseille. Atentat je izvedel makedonski revolucionar Vlado Černozemski, član organizacije VMRO, ki je sodelovala z ustaškim gibanjem. Napad je bil eden prvih političnih atentatov, posnetih na filmski trak, in je pretresel mednarodno javnost.

Dediščina

Aleksander I. je bil ena ključnih političnih osebnosti Jugoslavije v obdobju med obema svetovnima vojnama. Njegova prizadevanja za enotnost južnoslovanskih narodov so imela pomembne politične posledice, čeprav je avtoritarni način vladanja povzročil številne spore. Njegova smrt je odprla obdobje politične nestabilnosti, ki je vodilo v dramatične dogodke druge svetovne vojne.

Jugoslavija (Kraljevina): kovanec 1 Dinar 1931 – kralj Aleksander I., srebro 500/1000, 6,82 g
7,82€
Neto cena: 7,82€

Razpoložljive možnosti

Samodejna uskladitev cene čez: