OPIS ARTIKLA
1 krajcar 1759 – denarni kovanec iz časa cesarice Marije Terezije
Kovanec 1 krajcar 1759 iz obdobja vladavine Marije Terezije je droben denarni kos, ki nas popelje v srce 18. stoletja Habsburške monarhije. Ta preprosto oblikovan primerek z značilnim grbom na eni strani in podobo vladarice na drugi, ponuja zanimiv vpogled v vsakdanje življenje časa razsvetljenega absolutizma.
Ključne značilnosti kovanca
- Leto izdaje: 1759 – sredi obdobja reform Marije Terezije
- Nominala: 1 krajcar – droben, a vsakodnevno uporaben denar
- Vladarica: Marija Terezija – simbol stabilnosti in modernizacije cesarstva
- Tipičen grb z letnico na hrbtni strani
Oblikovanje in simbolika
Na sprednji strani kovanca je portret Marije Terezije, okrašen z napisom v latinščini, ki poudarja njene kraljevske in cesarske nazive. Hrbtna stran prikazuje heraldični grb z bogato oblikovano krono in letnico izdaje, kar poudarja cesarski značaj kovanca.
Zakaj dodati 1 krajcar 1759 v zbirko
- Zgodovinski pomen – pričevanje o monetarni politiki časa razsvetljenstva
- Ikonična vladarica – pomembna osebnost evropske zgodovine
- Dostopen star denar – idealen za začetnike in ljubitelje habsburške zgodovine
- Estetska preprostost – odraz takratne praktične numizmatike
Dodatne informacije
- Država izdaje: Habsburška monarhija
- Leto: 1759
- Nominala: 1 krajcar
Kovanec 1 krajcar 1759 ponuja čudovit zgodovinski dodatek vaši zbirki. V njem je združena vsakdanja uporabnost preteklosti in spomin na obdobje velikih reform in cesarske moči.
Varnostna opozorila za zbirateljske kovance (UREDBA: EU 2023/988 GPSR)
Numizmatični kovanci niso igrače
Numizmatični kovanci in sorodni izdelki niso namenjeni igri. Zaradi svoje velikosti in oblike lahko pri majhnih otrocih predstavljajo nevarnost zaužitja ali zadušitve, zato jih je treba vedno hraniti izven njihovega dosega.
Izdelek je namenjen izključno zbirateljem, vlagateljem in odraslim uporabnikom. Otroci naj imajo dostop do kovancev le pod neposrednim nadzorom odrasle osebe.
Ravnanje in shranjevanje kovancev
Pri ravnanju z zbirateljskimi kovanci priporočamo posebno previdnost, saj lahko stik z vlago, nečistočami ali trdimi površinami povzroči praske, oksidacijo, razbarvanje ali druge trajne spremembe na površini kovanca.
Za dolgoročno ohranitev kakovosti priporočamo shranjevanje v zaščitni embalaži, na suhem in stabilnem mestu, brez neposredne sončne svetlobe ter brez večjih temperaturnih ali vlažnostnih nihanj.
VLADAJOČI MONARH V ČASU IZIDA KOVANCA.
Marija Terezija
Marija Terezija (1717–1780) je bila ena najvplivnejših in najbolj reformno usmerjenih vladaric v evropski zgodovini. Kot habsburška nadvojvodinja, kraljica Ogrske in Češke ter cesarica Svetega rimskega cesarstva prek soproga Franca I. je zaznamovala 18. stoletje z odločnim vodstvom, obsežnimi reformami in premišljeno dinastično politiko. Njeno vladanje je utrdilo Habsburško monarhijo kot eno najmočnejših evropskih sil.
Zgodnje življenje in nasledstvo
Marija Terezija se je rodila 13. maja 1717 na Dunaju kot hči cesarja Karla VI. in Elizabete Kristine Brunsviško-Wolfenbüttelske. Ker Karel VI. ni imel moškega naslednika, je s pragmatično sankcijo skušal zagotoviti, da bodo habsburške dežele lahko prešle na njegovo hčer.
Čeprav je njen oče več let diplomatično utrjeval priznanje njenega nasledstva, je bilo cesarstvo ob njegovi smrti leta 1740 politično in vojaško ranljivo. Marija Terezija je kljub dvomom številnih evropskih vladarjev samozavestno prevzela oblast in hitro pokazala politično odločnost.
Vojna za avstrijsko nasledstvo
Ob njenem prihodu na oblast se je začela vojna za avstrijsko nasledstvo (1740–1748), saj več evropskih sil ni priznalo njene legitimnosti. Med njenimi nasprotniki so bili Prusija, Bavarska in Francija.
Kljub težkim razmeram je uspela ohraniti večino habsburških dednih dežel, čeprav je izgubila Šlezijo, ki jo je zasedla Prusija. Posebej pomembna je bila njena kronanje za kraljico Ogrske, kjer si je z odločnim nastopom zagotovila podporo madžarskega plemstva.
Reforme in notranja politika
Po stabilizaciji razmer je Marija Terezija uvedla obsežne reforme, s katerimi je modernizirala habsburško državo. Centralizirala je upravo, okrepila vojsko, prenovila davčni sistem in si prizadevala za enotnejši pravni red.
Posebno pomembna je bila njena šolska reforma, saj je uvedla obvezno osnovno šolstvo in spodbujala razvoj izobraževanja po cesarstvu. Reformirala je tudi upravo, gospodarstvo in delovanje državnih institucij, s čimer je postavila temelje sodobnejši državi.
Družina in dinastična politika
Marija Terezija je bila poročena s Francom I. Štefanom Lotarinškim, s katerim je imela šestnajst otrok. Njena družina je imela pomembno politično vlogo, saj je svoje otroke uporabljala kot del širše habsburške zunanjepolitične strategije.
Med njenimi otroki sta bila bodoči cesar Jožef II. in Marija Antonija, pozneje znana kot francoska kraljica Marija Antoaneta. S tem je utrdila vpliv Habsburžanov po vsej Evropi.
Verska in politična usmeritev
Bila je globoko verna katoličanka in je pogosto zagovarjala tradicionalne vrednote, vendar je v politični praksi sprejemala tudi pragmatične odločitve, kadar je menila, da koristijo državi. Njena vladavina je bila kombinacija konservativnih prepričanj in praktičnega reformizma.
Smrt in zapuščina
Marija Terezija je umrla 29. novembra 1780 na Dunaju po štiridesetih letih vladanja. Nasledil jo je njen sin Jožef II., ki je nadaljeval številne reformne procese.
V zgodovinskem spominu je ostala kot odločná vladarica, reformatorica in simbol habsburške trdnosti. Njeno vladanje je močno zaznamovalo politično, družbeno in upravno podobo srednje Evrope ter postavilo temelje za nadaljnji razvoj habsburške monarhije.
- ZALOGA (odprema): Na voljo (0-3 dni)
- : 1526-1804 | Habsburg Monarchy
- Šifra artikla: AT1254X003294
- Masa za obračun dostave: 0.005kg