Grčija – Tretja Helenska republika (1974–danes)
Tretja Helenska republika označuje sodobno obdobje grške zgodovine, ki se je začelo leta 1974 po padcu vojaške hunte (1967–1974) in ponovni vzpostavitvi demokracije. Po sedmih letih vojaške diktature je režim zrušilo ljudsko nezadovoljstvo, okrepljeno z neuspelim državnim udarom na Cipru julija 1974, ki je sprožil turško invazijo na severni del otoka. Takratni grški premier Konstantinos Karamanlis, ki se je vrnil iz političnega izgnanstva, je prevzel oblast in vodil prehod v demokracijo.
Decembra 1974 so Grki na referendumu izglasovali odpravo monarhije, s čimer se je končalo vladanje dinastije Glücksburg. Nova ustava, sprejeta leta 1975, je vzpostavila parlamentarno republiko, v kateri ima predsednik države večinoma ceremonialno vlogo, resnična politična moč pa pripada vladi in parlamentu. V tem obdobju sta se izoblikovali dve osrednji politični stranki: desnosredinska Nova demokracija (ND) in levičarsko usmerjeno Panhelensko socialistično gibanje (PASOK).
V osemdesetih letih je Andreas Papandreu iz PASOK-a uvedel številne socialne reforme in razširil vlogo države v gospodarstvu. V devetdesetih je sledila liberalizacija trga, Grčija pa se je vse bolj vključevala v evropske integracije. Leta 1981 je postala polnopravna članica Evropske skupnosti, kar je pomembno vplivalo na njeno gospodarstvo in politično stabilnost.
Leta 2001 je Grčija prevzela evro kot uradno valuto, pred tem pa je uporabljala drahmo, ki je bila v obtoku več kot 2.500 let. Prehod na evro je bil del širšega evropskega monetarnega sistema, vendar se je kasneje izkazalo, da je Grčija prikrila nekatere proračunske podatke, da bi izpolnila kriterije za sprejem v evroobmočje.
Finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2009, je močno prizadela grško gospodarstvo. Sledila so leta varčevalnih ukrepov, mednarodne finančne pomoči in političnih pretresov. Kriza je povzročila množične proteste, socialne nemire ter vzpon novih političnih strank, kot je levičarska Syriza, ki je leta 2015 prevzela oblast.
Danes je Grčija politično stabilna in si postopoma gospodarsko opomore. Njena strateška lega v Sredozemlju, bogata zgodovinska dediščina in turizem ostajajo ključni stebri njenega razvoja v sodobnem svetu.
