Francija – Država Vichy (1940–1944): Kolaboracija in odpor med drugo svetovno vojno
V obdobju med 1940 in 1944 je bila Francija razdeljena na dva dela: severni del pod nemško okupacijo in južni del, kjer je bila ustanovljena Višijevska Francija (État français). Po kapitulaciji Francije 22. junija 1940 je maršal Philippe Pétain prevzel oblast in vzpostavil avtoritarni režim s sedežem v Vichyju.
Ustanovitev in politična ureditev režima Vichy
Višijevska Francija je bila uradno nevtralna, vendar je tesno sodelovala z nacistično Nemčijo, predvsem pri zatiranju odporniških gibanj in izvajanju rasnih zakonov proti Judom. Pétainov režim je odpravil parlamentarni sistem Tretje republike in uvedel močno centralizirano oblast, ki je podpirala ideologijo "Travail, Famille, Patrie" (Delo, Družina, Domovina).
V praksi je Višijevska Francija izvajala nacistično politiko, vključno z deportacijo več kot 75.000 Judov v koncentracijska taborišča.
Upor in odporniška gibanja
Že od začetka okupacije so francoski odporniški borci (Résistance), ki jih je vodil Charles de Gaulle iz izgnanstva v Londonu, organizirali sabotaže, vohunstvo in napade proti nacističnim silam. Leta 1943 je bil ustanovljen Francoski odporniški svet (CNR), ki je združil različne odporniške skupine v enoten boj proti okupatorju in kolaboracionistični vladi.
Propad Višijevskega režima in osvoboditev Francije
Po zavezniškem izkrcanju v Normandiji (junij 1944) in osvoboditvi Pariza avgusta 1944 je Višijevska vlada pobegnila v Nemčijo. Maršal Pétain in drugi voditelji režima so bili po vojni sojeni zaradi kolaboracije, Pétain pa je bil obsojen na dosmrtni zapor.
Denarni sistem v obdobju Višijevske Francije
V času Višijevske Francije (1940–1944) je bila uradna valuta francoski frank (FRF), vendar je bila vezana na nemško reichsmarko (RM), kar je povzročilo visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Bankovce je izdajala Banque de France, ki je delovala pod nadzorom Nemčije. Po vojni je bila izvedena monetarna reforma, ki je stabilizirala finančni sistem.
