Veliko vojvodstvo Finska (1809–1917): Avtonomna doba pod Ruskim imperijem
Veliko vojvodstvo Finska je bilo ustanovljeno leta 1809, ko je Rusko cesarstvo po finskem vojni (1808–1809) prevzelo oblast nad Finsko od Švedske. S tem se je končalo več kot 600 let švedske vladavine, Finska pa je postala avtonomna enota znotraj Ruskega imperija, pri čemer je car nosil naziv velikega vojvode Finske.
Politična ureditev in avtonomija
Čeprav je bila Finska pod rusko oblastjo, je uživala široko avtonomijo. Ohranila je svoje zakone, jezik, monetarni sistem in luteransko vero, kar jo je ločevalo od drugih ruskih provinc. Car Aleksander I. je potrdil te pravice in leta 1812 je Helsinki postal glavno mesto namesto Turkuja.
Leta 1863 je bila obnovljena finska Dieta, ki je postala ključni organ avtonomne vlade. Finska je bila ena prvih evropskih regij, kjer so ženske dobile volilno pravico (1906).
Gospodarski in družbeni razvoj
V 19. stoletju je Finska doživela gospodarsko rast in industrijsko modernizacijo. Razvila se je močna gozdarska, papirna in kovinska industrija, Helsinki pa je postal trgovsko in upravno središče.
Finska je ohranila finski mark (FIM) kot svojo valuto od leta 1860, kar je okrepilo njeno ekonomsko neodvisnost. Poleg tega je bila razvita železniška infrastruktura, ki je povezala pomembna mesta in izboljšala trgovino.
Rusifikacija in boj za neodvisnost
Proti koncu 19. stoletja so ruski carji, zlasti Nikolaj II., začeli politiko rusifikacije, ki je omejevala finski jezik, upravno avtonomijo in svoboščine. To je povzročilo nacionalistična gibanja in upor proti ruski oblasti.
Po ruski revoluciji leta 1917 je Finska izkoristila priložnost in 6. decembra 1917 razglasila neodvisnost, kar je označilo konec Velikega vojvodstva Finske.
Denarni sistem v Velikem vojvodstvu Finske
Od leta 1860 je bila uradna valuta finska marka (FIM), ki jo je izdajala Finska banka. Pred tem so bili v obtoku švedske riksdalerje in ruski rublji. Finska marka je ostala v uporabi do leta 2002, ko jo je nadomestil evro (EUR).