Kneževina Črna gora (1852–1910): Pot do popolne suverenosti
Kneževina Črna gora je bila ustanovljena leta 1852, ko je knjaz Danilo I. Petrović-Njegoš sekulariziral oblast in preoblikoval Črno goro iz teokratske v posvetno kneževino. S tem je država postopoma utrjevala svojo suverenost in si prizadevala za mednarodno priznanje, ki ga je dokončno dosegla po rusko-turški vojni leta 1878.
Reforme Danila I. in boj proti Osmanskemu cesarstvu
Danilo I. je uvedel vojaške, pravne in administrativne reforme, ki so modernizirale državo. Poudarjal je centralizacijo oblasti in zmanjšal vpliv plemenskih starešin. Leta 1858 je črnogorska vojska dosegla pomembno zmago proti Osmanom v bitki pri Grahovu, kar je okrepilo položaj kneževine.
Po atentatu na Danila I. leta 1860 je oblast prevzel njegov nečak Nikola I. Petrović-Njegoš, ki je Črno goro vodil naslednjih 50 let. Nikola I. je nadaljeval boj proti Osmanskemu cesarstvu in leta 1876–1878, med veliko balkansko krizo, dosegel pomembne vojaške uspehe.
Berlinski kongres (1878) in mednarodno priznanje
Eden ključnih trenutkov v zgodovini kneževine je bil Berlinski kongres leta 1878, kjer je Črna gora pridobila mednarodno priznanje kot neodvisna država. Prav tako je ozemeljsko zrasla, saj je pridobila Nikošić, Podgorico, Bar in Plav.
Modernizacija in prehod v kraljevino
Po priznanju neodvisnosti se je Nikola I. osredotočil na infrastrukturo, šolstvo in pravni sistem. Leta 1905 je Črna gora dobila prvo ustavo, ki je omejila kneževsko oblast in vzpostavila parlamentarni sistem. Leta 1910 je Nikola I. prevzel kraljevi naziv, s čimer je Črna gora postala kraljevina.
Denarni sistem v kneževini Črna gora
V obdobju 1852–1910 je v Črni gori prevladovala uporaba turških, avstrijskih in ruskih kovancev, saj država ni imela lastne valute. Leta 1906 je kneževina uvedla svojo prvo uradno valuto – črnogorski perper, ki je bil izdan v obliki zlatnikov, srebrnikov in bankovcev. Perper je bil v uporabi do razglasitve kraljevine leta 1910 in ostal v obtoku tudi po tem.
