Češkoslovaška (1918–1993) – Država med demokracijo in totalitarizmom
Češkoslovaška je bila ustanovljena 28. oktobra 1918, po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne. Država je združila Čehe in Slovake, s čimer je nastala prva demokratična republika v Srednji Evropi. Prvi predsednik je postal Tomáš Garrigue Masaryk, ki je vodil državo skozi njene začetke politične in gospodarske stabilizacije.
Medvojno obdobje in druga svetovna vojna (1918–1945)
V medvojnem obdobju je bila Češkoslovaška ena najbolj gospodarsko razvitih držav v Evropi, znana po industriji, strojništvu in avtomobilski proizvodnji (Škoda, Tatra). Kljub temu je bila politično razdeljena, saj so manjšine, zlasti Nemci v Sudetih, zahtevale več avtonomije.
Leta 1938 je bila Češkoslovaška oslabljena s Münchenskim sporazumom, s katerim so Nemčija, Italija, Velika Britanija in Francija dovolile priključitev Sudetov k Tretjemu rajhu. Leta 1939 je Nemčija zasedla preostanek Češke, medtem ko je Slovaška postala marionetna država nacistov. Češkoslovaška je kot neodvisna država prenehala obstajati do konca vojne leta 1945.
Povojna obnovitev in komunistični prevzem oblasti (1945–1989)
Po vojni je bila Češkoslovaška obnovljena, vendar je leta 1948 komunistična partija podprta s Sovjetsko zvezo izvedla državni udar. Država je postala socialistična republika s centralno-planskim gospodarstvom. Pod Vodstvom Klementa Gottwalda in kasneje Gustáva Husáka je bil uveden represivni sistem, z močnim nadzorom tajne policije (StB).
Leta 1968 je poskus reformiranja sistema pod Aleksandrom Dubčkom, znan kot praška pomlad, privedel do sovjetske vojaške intervencije in zatrtja reform.
Žametna revolucija in razpad države (1989–1993)
Leta 1989 je Žametna revolucija privedla do padca komunizma, Václav Havel pa je postal predsednik. Zaradi razlik med Čehi in Slovaki je država razpadla 1. januarja 1993, ko sta nastali Češka republika in Slovaška.
Denarni sistem v Češkoslovaški
Uradna valuta je bila češkoslovaška krona (CSK), ki je obstajala od 1919 do 1993. V uporabi so bili srebrniki, bakreni kovanci in papirnati bankovci, katerih vrednost se je spreminjala glede na politične in gospodarske razmere.
