Kneževina Bolgarija (1878–1908) – Prvi koraki k neodvisnosti
Kneževina Bolgarija je bila ustanovljena leta 1878 po rusko-turški vojni (1877–1878) in Berlinskem kongresu, ki je razdelil ozemlje Osmanskega cesarstva na Balkanu. Bolgarija je dobila avtonomni status pod osmansko suverenostjo, vendar z lastnim knezom, vlado in parlamentom. Prvi knez je postal Aleksander Battenberški, ki je poskušal utrditi neodvisnost države.
Politični izzivi in združitev z Vzhodno Rumelijo
Eden ključnih dogodkov v tem obdobju je bila priključitev Vzhodne Rumelije leta 1885, ki je formalno ostala pod osmanskim nadzorom, a je bila v resnici združena s Kneževino Bolgarijo. Ta poteza je privedla do srbsko-bolgarske vojne (1885), v kateri je Bolgarija zmagala in utrdila svojo ozemeljsko celovitost.
Leta 1886 je zaradi notranjih sporov knez Aleksander Battenberški abdiciral, kar je povzročilo politično krizo. Po več mesecih negotovosti je leta 1887 bolgarski parlament izvolil Ferdinanda I. iz hiše Sachsen-Coburg-Gotha za novega kneza.
Modernizacija in krepitev avtonomije
Pod vladavino Ferdinanda I. je Bolgarija začela proces gospodarskega in vojaškega razvoja. Vzpostavljena je bila redna vojska, izgrajena železniška infrastruktura, odprte prve industrijske tovarne, izobraževalni sistem pa je bil reformiran po evropskem vzoru.
Zunanja politika je bila usmerjena k pridobitvi popolne neodvisnosti, kar je vodilo v postopno zmanjševanje osmanskega vpliva. Leta 1908 je knez Ferdinand I. izkoristil oslabitev Osmanskega cesarstva in uradno razglasil neodvisnost Bolgarije, s čimer je postala Kraljevina Bolgarija.
Denarni sistem v Kneževini Bolgariji
V času Kneževine Bolgarije je bila leta 1881 uvedena nacionalna valuta – bolgarski lev (BGN), ki je bila sprva vezana na francoski frank. V uporabi so bili zlatniki, srebrniki in papirnati bankovci, ki so bili izdani v sodelovanju z evropskimi bankami in predstavljali simbol ekonomske suverenosti države.
