Avstro-Ogrska: 20 filerjev 1916 | Karl I

Avstro-Ogrska: 20 filerjev 1916 | Karl I (000872) numizmatika kovanci
Avstro-Ogrska: 20 filerjev 1916 | Karl I (000872) numizmatika kovanci
Avstro-Ogrska: 20 filerjev 1916 | Karl I (000872) numizmatika kovanci
Avstro-Ogrska: 20 filerjev 1916 | Karl I (000872) numizmatika kovanci

OPIS ARTIKLA

Kupujete kovanec na fotografiji.

VLADAJOČI MONARH V ČASU IZIDA KOVANCA.

Karel I. Avstrijski

Zadnji cesar Avstro-Ogrske monarhije (1916–1918)
Karel I. Avstrijski, zadnji cesar Avstrije in kralj Ogrske.
Rojstvo
17. avgust 1887
Persenbeug, Spodnja Avstrija
Vladanje
1916–1918
Avstro-Ogrska monarhija
Smrt
1. april 1922
Madeira, Portugalska

Karel I. Avstrijski (1887–1922), znan tudi kot Karel IV. Ogrski, je bil zadnji cesar Avstrije in kralj Ogrske. Njegovo kratko vladanje je potekalo v zadnjih letih prve svetovne vojne in sovpadalo z razpadom Habsburške monarhije.

Zgodnje življenje

Karel se je rodil v gradu Persenbeug v Spodnji Avstriji kot sin nadvojvode Otona Franca in princese Marije Jožefe Saške. Njegova vzgoja je bila močno prežeta s katoliškimi vrednotami, ki so kasneje zaznamovale njegovo vladanje.

Vzpon na prestol

Prestol je prevzel leta 1916 po smrti cesarja Franca Jožefa I. Imperij je bil takrat že globoko vpleten v prvo svetovno vojno in soočen z velikimi političnimi in narodnostnimi napetostmi.

Reforme in mirovna prizadevanja

Karel je poskušal doseči mir z zavezniškimi silami ter reformirati imperij v federacijo narodov. Njegova prizadevanja so bila znana tudi v okviru afere Sixtus, v kateri je poskušal doseči ločen mir.

Konec monarhije

Leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla. Karel se je odrekel sodelovanju v državnih zadevah, vendar formalno ni abdiciral. Z družino je bil izgnan najprej v Švico, nato na Madeiro.

Smrt in zapuščina

Karel je umrl leta 1922 zaradi pljučnice na Madeiri. Leta 2004 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Danes velja za simbol zadnjega obdobja Habsburške monarhije in vladarja, ki si je prizadeval za mir.

Nekaj dogodkov, ki so zaznamovali leto

1916

➤ Začetek bitke pri Verdunu (21. februar 1916)

Nemške sile so sprožile obsežno ofenzivo proti francoski trdnjavi Verdun, z namenom izčrpati francosko vojsko. Bitka je trajala do decembra in postala simbol vzdržljivosti ter trpljenja, saj je terjala približno 700.000 žrtev.


➤ Jutlandska pomorska bitka (31. maj – 1. junij 1916)

V Severnem morju sta se spopadli britanska kraljeva mornarica in nemška cesarska mornarica v največji pomorski bitki prve svetovne vojne. Čeprav ni bilo odločilnega zmagovalca, je britanska mornarica ohranila nadzor nad morjem, kar je preprečilo nemško mornariško premoč.


➤ Začetek bitke pri Sommi (1. julij 1916)

Zavezniki, pod vodstvom Britancev in Francozov, so poskušali prebiti nemške linije ob reki Sommi v Franciji. Bitka, ki je trajala do novembra, je bila ena najbolj krvavih v prvi svetovni vojni, z več kot milijon žrtvami, vendar so bile ozemeljske pridobitve minimalne.


➤ Italijanska vojska zasede Gorico (9. avgust 1916)

Med šesto soško bitko je italijanska vojska uspela zavzeti strateško pomembno mesto Gorica, kar je predstavljalo pomemben moralni in taktični uspeh za italijanske sile na soški fronti.


➤ Vstop Romunije v prvo svetovno vojno (27. avgust 1916)

Romunija se je pridružila zaveznikom z namenom pridobitve Transilvanije. Vendar so nemške in avstro-ogrske sile hitro zavzele velik del romunskega ozemlja, kar je oslabilo romunsko vojsko.


➤ Smrt cesarja Franca Jožefa I. (21. november 1916)

Avstrijski cesar Franc Jožef I., ki je vladal Habsburški monarhiji skoraj 68 let, je umrl med vojno. Na prestolu ga je nasledil njegov pranečak Karel I., ki je poskušal končati vojno, vendar brez uspeha. Njegova smrt je simbolično zaznamovala konec ene dobe za Avstro-Ogrsko.


➤ Potopitev bolnišnične ladje HMHS Britannic (21. november 1916)

Bolnišnična ladja HMHS Britannic, sestrska ladja Titanica, je zadela morsko mino v Egejskem morju in potonila v eni uri. Umrlo je 30 ljudi, kar je največja izguba ladje britanske trgovske mornarice med prvo svetovno vojno.


➤ Zavzetje Bukarešte (6. december 1916)

Centralne sile, predvsem Nemčija in Avstro-Ogrska, so zavzele romunsko prestolnico Bukarešto, kar je predstavljalo pomemben strateški uspeh in dodatno oslabilo položaj zaveznikov na vzhodni fronti.


➤ Snežni plaz v Dolomitih (13. december 1916)

V Dolomitih je snežni plaz pokopal približno 10.000 avstro-ogrskih in italijanskih vojakov. Ta tragedija je ena najhujših naravnih nesreč v zgodovini vojn.

Varnostna opozorila za zbirateljske kovance (UREDBA: EU 2023/988 GPSR)

Numizmatični kovanci niso igrače

Numizmatični kovanci in sorodni izdelki niso namenjeni igri. Zaradi svoje velikosti in oblike lahko pri majhnih otrocih predstavljajo nevarnost zaužitja ali zadušitve, zato jih je treba vedno hraniti izven njihovega dosega.

Izdelek je namenjen izključno zbirateljem, vlagateljem in odraslim uporabnikom. Otroci naj imajo dostop do kovancev le pod neposrednim nadzorom odrasle osebe.

Ravnanje in shranjevanje kovancev

Pri ravnanju z zbirateljskimi kovanci priporočamo posebno previdnost, saj lahko stik z vlago, nečistočami ali trdimi površinami povzroči praske, oksidacijo, razbarvanje ali druge trajne spremembe na površini kovanca.

Za dolgoročno ohranitev kakovosti priporočamo shranjevanje v zaščitni embalaži, na suhem in stabilnem mestu, brez neposredne sončne svetlobe ter brez večjih temperaturnih ali vlažnostnih nihanj.

Avstro-Ogrska: 20 filerjev 1916 | Karl I
0,99€
Neto cena: 0,99€

Razpoložljive možnosti