OPIS ARTIKLA
Avstrijsko cesarstvo: 1 krajcar 18xx
Kovanec za 1 krajcar sodi v denarni sistem Habsburškega oziroma Avstrijskega cesarstva v začetku 19. stoletja, ko je bil krajcar osnovna enota drobnega denarja v vsakdanjem obtoku. Takšni kovanci so spremljali življenje širokih slojev prebivalstva v času političnih in gospodarskih preobrazb po napoleonskih vojnah.
Na averzu je upodobljen profil vladarja, obrnjen v desno, obdan z latinskim napisom, ki navaja njegovo ime in cesarski naslov. Kljub obrabi ostaja prepoznavna klasična podoba Franca II. (kot rimskega cesarja Franca I.), značilna za uradno ikonografijo obdobja.
Reverz prikazuje dvoglavega orla, simbol cesarske oblasti, nad katerim se dviga krona. Na prsnem delu je umeščena oznaka nominale »1«, ki jasno določa vrednost kovanca. Kompozicija združuje heraldično tradicijo in funkcionalno vlogo drobnega denarja.
Obodni napis vključuje letnico, ki pa je zaradi dolgotrajnega obtoka le deloma razvidna. Takšna ohranjenost je značilna za kovance, ki so bili intenzivno uporabljeni in so skozi čas izgubili del prvotnih podrobnosti.
Rob kovanca je gladek, brez dodatnih napisov, kar ustreza tehničnim standardom tovrstnih kovancev. Izdelava je prilagojena množični rabi in poudarja praktičnost nad dekorativnostjo.
V numizmatiki tak kovanec predstavlja pomemben del zgodovinskih kovancev, saj odraža vsakdanjo rabo denarja in stabilnost denarnega sistema cesarstva. Njegova vrednost je predvsem v pričevanju o času in prostoru, v katerem je nastal in krožil.
Varnostna opozorila za zbirateljske kovance (UREDBA: EU 2023/988 GPSR)
Numizmatični kovanci niso igrače
Numizmatični kovanci in sorodni izdelki niso namenjeni igri. Zaradi svoje velikosti in oblike lahko pri majhnih otrocih predstavljajo nevarnost zaužitja ali zadušitve, zato jih je treba vedno hraniti izven njihovega dosega.
Izdelek je namenjen izključno zbirateljem, vlagateljem in odraslim uporabnikom. Otroci naj imajo dostop do kovancev le pod neposrednim nadzorom odrasle osebe.
Ravnanje in shranjevanje kovancev
Pri ravnanju z zbirateljskimi kovanci priporočamo posebno previdnost, saj lahko stik z vlago, nečistočami ali trdimi površinami povzroči praske, oksidacijo, razbarvanje ali druge trajne spremembe na površini kovanca.
Za dolgoročno ohranitev kakovosti priporočamo shranjevanje v zaščitni embalaži, na suhem in stabilnem mestu, brez neposredne sončne svetlobe ter brez večjih temperaturnih ali vlažnostnih nihanj.
VLADAJOČI MONARH V ČASU IZIDA KOVANCA.
Franc II.
Franc II. (1768–1835) je bil zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 1792 do razpustitve cesarstva leta 1806. Bil je član habsburške dinastije in je vladal v času velikih političnih pretresov, ki so jih povzročile francoska revolucija in napoleonske vojne. Leta 1804 se je razglasil tudi za cesarja Avstrije (kot Franc I.), da bi ohranil cesarski status Habsburžanov po razpadu starega imperija.
Zgodnje življenje
Franc se je rodil 12. februarja 1768 v Firencah kot sin Leopolda II., svetega rimskega cesarja, in Marije Ludovike Španske. Kot član habsburško-lotarinške dinastije je bil deležen stroge vzgoje, ki je poudarjala disciplino, katoliško vero in državne dolžnosti.
Vzpon na cesarski prestol
Leta 1792 je po smrti svojega očeta postal cesar Svetega rimskega cesarstva. Njegovo vladanje se je začelo v obdobju velikih sprememb, ko je francoska revolucija pretresla evropski politični red in ogrozila tradicionalne monarhije.
Franc II. se je moral kmalu soočiti z vojnami proti revolucionarni Franciji, ki so trajale več let in postopoma spremenile politično podobo Evrope.
Napoleonske vojne
Avstrija je bila ena glavnih sil v koalicijah proti Napoleonu Bonapartu. Kljub več poskusom upora proti francoski ekspanziji je habsburška monarhija utrpela več porazov.
Posebej pomemben je bil poraz v bitki pri Austerlitzu leta 1805, kjer so Napoleonove sile premagale združeno avstrijsko in rusko vojsko. Ta poraz je močno oslabil položaj Avstrije in cesarja v Nemčiji.
Razpad Svetega rimskega cesarstva
Leta 1804 se je Franc razglasil za cesarja Avstrije, da bi ohranil habsburški cesarski status. Dve leti kasneje je Napoleon ustanovil Rensko zvezo, ki je številne nemške države odtrgala od cesarske oblasti.
Zaradi tega je Franc 6. avgusta 1806 uradno odstopil kot cesar in razpustil Sveto rimsko cesarstvo, ki je obstajalo skoraj tisoč let.
Poznejše vladanje
Po razpustitvi cesarstva je Franc nadaljeval vladanje kot cesar Avstrije (Franc I.) vse do svoje smrti leta 1835. Po Napoleonovem porazu leta 1815 je Avstrija ponovno postala ena vodilnih sil Evrope in pomemben dejavnik pri oblikovanju političnega reda na Dunajskem kongresu.
Zapuščina
Franc II. ima posebno mesto v evropski zgodovini kot zadnji vladar Svetega rimskega cesarstva. Njegovo vladanje pomeni prelom med starim srednjeveškim imperijem in moderno Evropo, ki se je oblikovala v času napoleonskih vojn.
- ZALOGA (odprema): Na voljo (0-3 dni)
- : 1526-1804 | Habsburg Monarchy
- Šifra artikla: AT1213X003689
- Masa za obračun dostave: 0.005kg