Avstrija – Anšlus (1938–1945): Priključitev Tretjemu rajhu in posledice
Anšlus, priključitev Avstrije nacistični Nemčiji, se je zgodil 12. marca 1938, ko je nemška vojska brez odpora vkorakala v Avstrijo. Naslednji dan je Adolf Hitler razglasil uradno združitev z Nemčijo, s čimer je Avstrija izgubila svojo neodvisnost in postala del Tretjega rajha kot Ostmark.
Politične spremembe in represija
Po anšlusu je nacistični režim hitro uvedel totalitarno oblast. Vsi politični nasprotniki, predvsem socialisti, komunisti in judovsko prebivalstvo, so bili preganjani, aretirani ali deportirani v koncentracijska taborišča. Judovsko premoženje je bilo zaplenjeno, številni intelektualci in umetniki pa so emigrirali.
Propaganda je imela ključno vlogo pri uveljavljanju nacistične ideologije, medtem ko je bila avstrijska nacionalna identiteta sistematično zatirana. Kljub temu je del prebivalstva ohranil odpor, kar je privedlo do oblikovanja manjših odporniških skupin.
Gospodarski in družbeni učinki
Avstrijsko gospodarstvo je bilo popolnoma integrirano v vojno industrijo Tretjega rajha. Delovna sila je bila mobilizirana za proizvodnjo orožja, infrastrukture in oskrbe vojske. Pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin je prizadelo prebivalstvo, zlasti v zadnjih letih vojne.
Denar in plačilna sredstva
Po priključitvi leta 1938 je bila avstrijska valuta, šiling (ATS), ukinjena in zamenjana z nemško reichsmark (ℛℳ). Ta sprememba je omogočila popolno finančno integracijo Avstrije v nemški ekonomski sistem, vendar je hkrati povzročila inflacijo in povečanje nadzora nad gospodarstvom.
Konec anšlusa in povojne posledice
Po porazu nacistične Nemčije leta 1945 so zavezniki razglasili anšlus za ničen, Avstrija pa je bila razdeljena na okupacijske cone. Kljub vojni uničenju je država postopoma obnovila svojo politično in gospodarsko neodvisnost ter leta 1955 postala nevtralna republika.
