Vaša košarica je prazna!
Albanija v času republike (1925–1928)
Leta 1925 je bila Albanija uradno razglašena za republiko, s čimer se je zaključilo obdobje politične nestabilnosti po koncu prve svetovne vojne. Ahmet Zogu, nekdanji notranji minister in premier, je postal predsednik republike z izrednimi pooblastili, kar mu je omogočilo vzpostavitev avtoritarnega režima.
V tem obdobju je Albanija začela izvajati modernizacijske reforme, ki so bile usmerjene v krepitev državnih institucij, izboljšanje pravnega sistema in razvoj infrastrukture. Kljub prizadevanjem za gospodarsko rast je država ostala gospodarsko zaostala in odvisna od tujih posojil, predvsem italijanskih finančnih sredstev. S tem se je povečal vpliv Italije, ki je imela strateške interese na Balkanu.
Uradna valuta v času republike je bil albanski frang, uveden leta 1926 kot nacionalna valuta. Pred tem je Albanija uporabljala različne tuje valute, vključno z türk lirami, avstro-ogrskimi kronami in srbohrvaškimi dinarji. Novi frang je bil sprva podprt z zlatimi rezervami, kar je pripomoglo k stabilnosti valute, vendar je odvisnost od italijanskega kapitala povzročila inflacijske pritiske.
Leta 1928 je Ahmet Zogu razpustil republiko in se razglasil za kralja Zogu I., s čimer je ustanovil Kraljevino Albanijo. To je pomenilo konec republikanskega sistema in začetek nove faze v albanski zgodovini, v kateri je država postala še bolj pod vplivom Italije. Kljub kratkemu trajanju je bila republika ključna prelomnica v procesu državne konsolidacije in modernizacije Albanije.
