Vlagatelji v plemenite kovine so pred nakupom v dilemi. Naj se odločijo za kovance ali palice?

Naložbene palice iz plemenitih kovin imajo ob nakupu praviloma manjše trgovske marže, zato je unča kovine v palici cenejša kot unčni naložbeni kovanec. Ugodnejši vstopni stroški se izničijo ob odprodaji, saj odkupovalci praviloma zaračunavajo prodajalcu preverjanje pristnosti kovine, zlasti če na njej ni žiga priznane livarne. Poleg tega so palice navadno težke več ali celo več deset unč. Prodati jih moramo v celoti, kar zahteva veliko gotovine in zmanjšuje krog potencialnih kupcev.

Obstajajo ponaredki zlatih palic, v katerih je del vsebine zamenjane z volframom, ki je po specifični teži najbliže zlatu. Ponaredki ne odstopajo po obliki, žigu ali teži od originalov in preslepijo tudi največje poznavalce. Ugotavljanje pristnosti z vrtanjem, rentgenom ali celo pretapljanjem je zamudno in stane.

Pristnosti kovine v naložbeni palici ne kontrolira in ne garantira država izdajateljica, kot pri naložbenih kovancih, ampak zgolj livarna in proizvajalec.

Z naložbeno palico torej prihranimo pri nakupu kar izgubimo ob prodaji, a kar je najpomembnejše. Naložbena zlata ali srebrna palica ostane vedno podvržena zakonitostim nihanja borznega trga kovine in le zelo, zelo redke izjeme pridobilo malenkostni zgodovinski pribitek zaradi svoje redkosti in prepoznavnosti proizvajalca.



Naložbeni kovanci so povsem nekaj drugega. Niso zgolj košček kovine z znanim izvorom. So markanten, natančno izdelan umetniški predmet. So trajen spomenik časa, prepoznaven in priznan po vsem svetu, ki s svojo lepoto in oblikovalsko dovršenostjo prepriča mnoge. Imajo ogromen zbirateljski potencial, ki se nenehno veča.

Za razliko od novcev iz preteklosti, katerih cene dosegajo vrtoglave višave, lahko kupimo naložbeni zlatnik ali srebrnik aktualnega letnika le za nekaj procentov nad ceno kovine in dolgoročno sami užijemo morebitni numizmatični presežek.

Naložbene kovance izdelujejo kovnice skrbno in tehnološko dovršeno pod okriljem in kontrolo držav izdajateljic, ki garantirajo njihovo pristnost in sestavo. Na trg pridejo novi in nepoškodovani, brez sledov uporabe. Ponuja se nam izjemna priložnost za nakup intaktnega kovanca, ki ga čas in uporaba še nista preoblikovala po svoje. Poskrbimo da tak tudi ostane.


Ponarejanje zlatnikov je težavnejše od ponarejanja zlatih palic. Kovanci so tanki zato je tehnološko prezapleteno in nedonosno dodajanje jedra iz druge kovine. Pozlačeni ponaredki navadno opazno odstopajo po teži ali dimenzijah in jih zlahka prepozna tudi slabši poznavalec. Preverimo razmerje med težo kovanca in dimenzijami. Preverimo tudi prepoznavne posebnosti na reliefu za kar potrebujemo nekaj znanja, izkušenj in primerjalne primerke preverjeno pristnih kovancev.

Za razliko od sodobnih naložbenih zlatnikov in srebrnikov so bili monetarni novci že od rimskih časov plačilno sredstvo. Krožili so med ljudmi, se pri tem obrabljali, poškodovali in umazali. Na njihovi površini so vidni sledovi udarcev, prask in odtisov. Redke, lepo ohranjene je obšel zob časa. Med zbiralci dosegajo visoke cene, zato so zanimivi za ponarejanje. Ponaredkov starih novcev je veliko. Pred tveganim nakupom nas delno zavarujeta le obsežno znanje ali pomoč poznavalca.

Kupci odlično ohranjenega numizmatičnega zlatnika ali srebrnika plačajo zanj numizmatično ceno, ki jo tisti hip določi trg in je praviloma precej višja od vrednosti kovine v kovancu. Zelo verjetno bo še naraščala a dobiček bo vselej le razlika med nakupno in prodajno ceno kovanca. Resnici na ljubo, večino kupcev tovrstnih redkosti ne vodi želja po dobičku. Preprosto uživajo v privilegiju posedovati nekaj dragocenega, redkega, zgodovinsko markantnega in trajnega, kar sodi v njihovo zbirko ali pritiče njihovemu statusu. Z naložbo postanejo skrbniki redkega kovanca, kar jih osrečuje, a je hkrati dobro tudi za kovanec in zgodovino človeštva. Poznavalsko skrbijo za kovanec, ga obvarujejo pred poškodbami in uničenjem in hkrati prispevajo delček v mozaik njegove legendarnosti. Ni pomembno kdo je lastnik novca ta hip, pomembnejša je lastnikova skrb in ozaveščenost. Le tako bo veljalo, da se lastniki menjajo, kovanec pa ostaja večen.